Till innehåll på sidan

Romani arli

SCB:eskiri buti

E statistikakoro vlasti Statistikmyndigheten SCB i odgovorno baši oficijalikani statistika hem baši javer Phuvjakiri statistika. Odova značinela kaj amen keraja te džal pe angle, ikalaja hem buvljaraja i statistika. Plus odova amen kordinirinaja o sistememi baši Švedijakiri oficijalikani statistika.

Amari najvažno buti i amen te šaj te da statistika e korisnikon hem e mušterien kaj te šaj ola te anen pumare rešenja, te keren debata hem ple istraživiba. Asavki buti amenge dela pe angleder sa kotar i vlada hem kotar javera vlastija. Amen isi mušterie hem kotar o prifatno sektori ama hem kotar o istraživačija.

O SCB mangela te ovel maškar o najbare ko sa o sveto keda i ko pučiba khediba informacija hem te kerel i data te ovel šukar statistikani informacija. Ki odoja buti isi amen dumodejbe kotar bari metodikani kompetencija, manušendar  buvle predmeteskere džanibaja, moderno tehnikatar kori so isi amen efektivno trošakija.

I statistika i nezavisno, relevantno hem šukar kvaliteteja. Oj i bazirimi ki džanikani baza. Amen keraja buti te šaj te ločhara tuke  so mukhea informacija hem amen arakhaja i khedimi osnovno data. Amen keraja buti jekhethane javerencar te šaj te ovel amen zaedničko statistikakoro sistemi sar nacionalno adžahar hem interncionalno.

SCB:eskiri strategija

I statistika i jek važno kotor ki jek demokratija. O SCB kerela te šaj te ovel avdive hem tajsa sigurno statistika so ka ovel sar baza bašo analize, debate hem rešenja. Amen keraja redovno jek bute beršengiri strategija baši amari buti. 

Tle odgovorija i but važna

Alo tuke lil amendar? Ja pale šaj nažaldžan jek telefoneskoro vakeribe amendar? Tej adžahar tegani amen mangaja tu te le than ko amaro istraživiba.

Amen obično telefonirinaja kotar 010-479 52 00. Telefonirin amenge kaj te šaj te mothova tuke buteder bašo istraživive. 

Tlo lejbethan i važno kotor e društvoske hem e demokratijake. Odoleske so isi amen tle podatke tegani šaj o SCB te kerel statistika so isi ola baro kvaliteti, koja so koristinela pe maškar o javer sar baza ko politikane rešenja. 

Tu so leja than ko jek istraživibe deja jek kotor tutar kaj te šaj odova te ovel poverlivo – so buteder manuša odgovorinena odova i pošukar. Sakova birimo manuš i isto važno bizo razlika dali sian terno, phuro, sasto, dali kereja buti ja pale na. Te odgovorija našti te heminen javerengere odgovorencar.

Keda lea than ko jek istraživibe tegani tu ka džane akava:

  • Soske tle odgovoria i važna
  • Sar ka koristinel pe o rezultatija
  • Soske kerela pe o istraživiba
  • Bašo lejbe than ko odova korkori odlučinea
  • Sar khedena pe tle podatke hem sar kerela pe buti olencar
  • Kaj tle podatke arakhena pe kotar o sekretesikano zakoni
  • Kas šaj te kontaktirine te mangljan te džane buteder.

O intervjuija šaj te sniminen pe

O intervjuija šaj te snminen pe hem šaj disavo kolega te šunel keda kerela pe o intervju. O cili i amen te kera pošukar e pučibaskoro formulari hem te kera pošukar o intervjuija.

O snimke kosena pe palo štar kurke hem ola ovena arakhle kotar o phravdipaskoro hem sekreteteskoro zakoni (offentlighets- och sekretesslagen) hem kotar  EU:akoro datakoro arakhibaskoro zakoni. Tle personalno podatke hem tli ekonomija arakhela pe kotar o sekretesi hem sarine so kerena buti e statistikaja isi olen dužnost te ikeren odova ko garavipe. 

Keribe buti e personalno podatkoncar

E datakoro arakhibaskoro zakoni (GDPR) i kerdo te arakhel amare bazikane pravija hem slobode, specijalno amaro pravo bašo arakhibe hem kontrola bašo amare personalno podatkija.

Bašo SCB o GDPR značinela zorakerde rodiba bašo amare personlno podatkongoro butikeribe hem sar amen informirinaja bašo odova. Amen keraja buti e personalno podatkoncar ko jekhipe hem praktiziribaja e data arakhibaskere zakoneja.

So šaj te ovel personalno podatke?

Palo GDPR jek personalno data i sa i informacija  soj disar phanli jekhe dživde dženeja. Tipikane personalno podatke i o personalno broj, anav hem adresa. Hem o kriptirime podatke  kotar razna elektronikane identitetija računinena pe sar personalna podatke keda ola ovena pandle ko jek dženo.

Nane važno dali o podatke nane identifirime, ola računinena pe sar personalno podatke te šaj ola te oven pandle disave fizikane dženeja kori so lela pe pomoč javere podatkondar.

Personalno podatkongoro odgovorno

O SCB i odgovorno bašo personalno podatke sar kerela pe buti tle personalno podatkoncar. Amen šaj te ova hem sar reprezentanti bašo personalno podatke keda keraja jek statistika javere statistikane odgovorno vlasteske. Amare organizacijakoro broj i 202100-0837 a i adresa i Åkullegatan 14, 701 89 Örebro.

So mangela te vakerel pe e lafeja keribe buti?

Keribe buti e personalno podatkoncar značinela ko principi sa so kerela pe e  personalno podatkoncar. Ko primer amen šaj te kheda, te registririna, te magacinirina, te kera buti olencar zaedno javerencar ja pale te printina olen. Amen keraja buti tle podatkoncar sar keda ikalaja statistika adžahar keda kontaktirinaja tut.

Save personalna podatkoncar keraja buti baši tute?

O SCB kerela buti maškar o javera buča tlo anav hem tli e-pošta adresaja.

Soske keraja buti tle personalno podakoncar?

Amen khedaja personalno podatke e webthanejako primer e:

  • Generalno pučibencar
  • Ko aboniribe o nevipaskoro ljil
  • Poručibe mikrodata.

Tle personalno podatkoncar keraja adžahar buti kaj te šaj te kontaktirina tut. Ma bistre te mukhe okola podatke so pučaja.

Kas šaj te oven tle personalno podatke?

Tle personalno podatkencar kerela pe buti samo amendar. Ola šaj te ulaven pe hem javere akterenge so kerena personalno podatkoncar bašo amaro računi sar reprezentanti bašo personalno podatkija.

O SCB i jek državno vlasti so kerela buti palo phravde sektoreskere principija. Odova značinela o dokumentija ko SCB, inkluzivno o personalno podatke, šaj te oven generalna dokumentija hem te mukhen pe javereske te rodindža pe odova.

Mukhibe o personalno podatke e trine phuvjake

Sar šeralo regulari amen keraja buti tle podatkoncar samo ki EU/EES.

Kobor vreme šparinaja tle personalno podatke?

Amen na keraja but vreme tle personalno podatkoncar buti nego taro odova so mukhela o zakoni, o regulari ja pale palo e vlasteskoro rešenje.

Tle pravija

Palo o GDPR tut isi disave pravija. Ko krato odova značinela kaj

  • Tuke ka del pe informacija bašo odova keda hem sar kerela pe buti tle personalno podatkoncar
  • Tut ka ovel kontrola bašo tle personalno podatkija.

Tut isi pravo ko disave slučaja te popravine tle podatke, te kose ja pale te blokirine. Ko disave slučaja isi tut pravo te seline tle podatke te ovel tut pravo te na mukhe te kerel pe buti tle podatkoncar.

Tut isi pravo te del pe tuke informacija bašo odova save tle personalno podatkoncar keraja buto hem te del pe tuke jek kopia bilovengoro, kaske so vakerela pe registerutdrag (kotor registrestar). Tu te mislinea kaj amen phagaja o GDPR tut isi pravo te mukhe jek rovibe ki Datainspektionen (Datangiri inspekcija).

Kotor registrestar palo data arakhibaskoro zakoni

Amen na keraja buti personalno podatkencar bašo automatikano anibe rešenje.

Te isi tut pučiba ja pale disave misle, bašo keribe buti tle personalno podatkoncar, ka ovel šukar te kontaktirine amen. Te mangljan te del pe tuke kotor registrestar bičhal mail ko SCB:eskoro kontaktiribaskoro dženo. Dikh te de šukar sa tlo anav hem personalno broj. Ma bistre kaj trebela tuke e-legitimacija  kaj te šaj te bičhalel pe tuke odova elektrikane hem trebela te ove phanlo ko e-servizi Mina meddelanden (Mle poruke).

Kontaktirin amare data arakhibaskere ombudsmane

Telefoni: 010-479 40 00
E-pošta: dataskyddsombud@scb.se